Masaža z valjem ali valjčkanje se uporablja za zmanjševanje togosti mišic. Ima veliko pozitivnih učinkov in je zato lahko zelo koristna metoda, ki pa jo mnogi vseeno precenjujejo.

Valjčkanje zmanjša zategnjenost mišic, saj pritisk stimulira živčne receptorje, ki v odzivu sprostijo zategnjeno tkivo.

Najbolje se je valjčkati po treningu ali naslednji dan, pred treningom pa to opravilo ni smiselno, razen v primeru določenih težav, ko pomaga pripraviti tkivo na trening.

Valjčkanje žal ne bo izboljšalo vaše zmogljivosti – ne bo imelo posebnega pozitivnega vpliva na moč, vzdržljivost, gibljivost in mobilnost.

Prav tako ne »razbije« brazgotin v poškodovanem tkivu. Zelo težko je tudi “razbiti” mehko tkivo v telesu, ki pravzaprav ni tako mehko.

Ta metoda ni “zdravilo za vse”. Ima sicer svoje mesto v procesu vadbe, vendar na mobilnost poleg mehkih tkiv pomembno vplivajo sklepi, ki pa jih valček ne zadane.

Mit ali resnica?

1 – Valjčkanje sprošča zategnjene mišice

Valjčkanje deluje po nevrološkem mehanizmu zmanjšanja tonusa v mišičnem tkivu. Pri delovanju zunanjega pritiska in oscilacij na mišično tkivo in receptorje se vzdraži centralni živčni sistem, ki v bistvu »odtegne ročno« zategnjenih in zakrčenih mišic. Ta fenomen se imenuje »nevro-ključavnica«.

2 – Valjčkanje po vadbi in NE pred vadbo

Valjčkanje je najbolje izvajati po treningu kot metodo regeneracije. Napačno ga nekateri trenerji vključujejo v ogrevanje, saj napačno povežejo valjčkanje z mobilizacijo pred treningom.

Pri vadbi pride do lokalnega vnetja, kar lahko vodi tudi v DOMS (delayed onset muscle soreness) ali po domače »musklfiber«, prav tako pa se poveča mišični tonus v mišicah. Zato je valjčkanje smiselno vključiti po treningu ali naslednji dan.

Podaljšano večminutno valjčkanje določenih mišičnih skupin bo pomagalo stimulirati mišično črpalko, ki bo »odplaknila« vzroke vnetja, preko sistema nevrološke regeneracije pa bo zmanjšalo lokalni tonus tkiv. Tako bo valjčkanje izboljšalo proces regeneracije.

3 – Valjčkanje ima omejeno funkcijo prenosa na mobilnost, gibljivost

Valjčkanje ima zelo majhno vlogo pri funkcionalni pripravi na fizično aktivnost in neznaten vpliv na povečevanje gibljivosti in mobilnosti.

4 – Valjčkanje NE odpravi poškodovanega tkiva

Najmanj pravilno sklepanje je, da ta metoda pomaga z aplikacijo mehanskega stresa »razgraditi« prirastline in poškodovano tkivo. Razloga:

  • Mehko tkivo v našem telesu je vse prej kot mehko. To so močne strukture, ki jih zelo težko manipuliramo. Če bi bilo to tako enostavno, bi bil težek trening preprosto prenaporen za naše telo. Med počepom zadaj, ko imamo ročko na hrbtu bi le-ta »potrgala« naš hrbet na tisoč delov glede na proizvedeno silo.
  • Telo je sestavljeno iz več plasti kožnega tkiva, ki pokriva mehko tkivo, na katerega bi veliko prej vplivali, prav tako pa ima velika večina ljudi še velik delež maščobnega tkiva. Zato je verjeti v razbijanje poškodovanega tkiva s pomočjo valčkanja neumnost.

5 – Valjčkanje NE pripravi telesa na napor

Kot sem že omenil nekoliko višje, je valjčkanje pred vadbo uporabno samo takrat, ko so vidne težave lokomotornega sistema ➡️ opravimo teste, s katerimi odkrijemo težave, nesorazmerja in/ali šibke (skrajšane) dele, ki se jih lahko nato sistematično lotimo s samomasažno tehniko, da pripravimo telo na vadbo. S predpripravo poskrbimo, da bomo aktivnost (program po poškodbi) izvajali brez bolečin in s tem izboljšali gibanje. Za vse ostale, ki nimate težav z gibanjem in bolečino, je zelo malo koristi, da pred treningom sedete na valjček in se valjčkate 10 minut. Zakaj? Zato ker je koristi preprosto premalo, da bi izgubljali čas in energijo pred treningom.

6 – Valjčkanje ne bo imelo veliko vpliva na mobilnost

Samomasažne tehnike imajo vsekakor svoje mesto v vadbenem programu, vendar se moramo zavedati njihovih omejitev. Vsekakor niso vsemogočne pri izboljševanju mobilnosti. Predvsem zato, ker velik del pri mobilnosti odigrajo sklepi, seveda pa še veliko drugih struktur (kite, ligamenti, fascije, mišice). To ne pomeni, da je uporaba valjčka na splošno slaba. Z njegovo pomočjo zmehčajte tkiva in kasneje z ustreznimi tehnikami popravite mobilnost. Ne osredotočite pa se samo na mehko tkivo, ampak poglejte telo kot celoto (pomembni so tudi sosednji sklepi, saj mogoče tiči težava čisto nekje drugje) in – v prvi vrsti – popravite celotno gibanje.

Drugače pa je valjček odličen pripomoček, kadar ga uporabljamo z drugimi tehnikami, kot so raztezanje, učenje osnovnih vzorcev, aktivacija, korektivne vaje… Prav sinergija med vsemi je pot do boljše mobilnosti in bolj kvalitetnega gibanja.

Luka Rajh, mag. kin.
______________________________________________

Če imate kronične, nespecifične ali specifične bolečine v hrbtenici (ledveni del, prsni del hrbtenice ali vratu), se srečujete z bolečinami v ramenih, kolkih, kolenih in vam je svetovana nadaljnja vadba pod strokovnim vodstvom, ali pa trpite za kronično boleznijo in bi radi pričeli z gibanjem, prijavite na BREZPLAČNI POSVET in skupaj bomo odkrili kaj je vzrok za vaše težave.

Prijavite se na brezplačni posvet!