Poškodba zadnje lože oziroma zadnje stegenske mišice je najpogostejša mišična poškodba v športu. Nastane med šprintom ali zaradi pretiranega raztezanja. Najpogostejša je pri nogometu, šprintu, ragbiju. Za poškodbo je značilna pekoča bolečina in nezmožnost nadaljevanja z aktivnostjo. Pri poškodbi je občasno slišen tudi pok. Ločimo tri tipe poškod: blago, zmerno in popolno mišično natrganje.
Se vračate po poškodbi zadnje lože ali jo želite preprečiti?
Kaj je sploh zadnja loža, iz česa je sestavljena?
Zadnja loža je pravzaprav sestavljena iz treh mišic, ki potekajo na zadnji strani stegna in omogočajo, da lahko upogibamo koleno (m. semitendinosus, m. semimebranosus in m. biceps femoris – kratka in dolga glava mišice).
Pri nategu zadnje lože je ena ali več mišic preobremenjenih, kar lahko pripelje do trganja mišice ali popolnega strganja mišice. Najpogosteje se pojavi pri gibanju, ki vsebuje veliko teka, skokov, hitrih zaviranj in pospeševanj.
Dejavniki tveganja za nastanek poškodbe
- pred vadbo se ne ogrejemo ali se preslabo ogrejemo;
- mišično neravnovesje;
- šibkost mišic,
- asimetrije moči,
- porušeno razmerje moči zadnja loža/kvadriceps,
- utrujenost;
- dehidracija;
- predhodna poškodba zadnje lože.
Kako urgirati pri poškodbi zadnje lože
V primeru nategnjene ali natrgane mišice zadnje lože ni potreben operativni poseg. Neoperativni pristop vsebuje prilagojeno aktivnost, hlajenje, kompresijo, raztezanje, obisk pri strokovnjaku in protivnetna zdravila. Druge metode so tudi, masaža, ultrazvočna terapija, električna stimulacija (Alves, 2014).
V fazah 1 in 2 (obe skupaj trajata do 4 tednov) moramo poskrbeti za ohranjanje gibljivosti in mobilizacijo poškodovanca (obremenitev je že v tej fazi pomemben stimulus za celjenje ter preprečevanje prekomernega brazgotinjenja in omejevanja gibljivosti). Primerne so izometrične kontrakcije s postopnim dvigovanjem bremena.
CILJI: ščitenje (raztezne vaje v obsegu amplitude giba, ki je neboleč), spodbujanje celjenja, zmanjšanje atrofije, izboljšanje nevromišičnega nadzora in povrnitev polnega nebolečega obsega gibanja (Hadžić, 2016).
Faza 3 je zadnja faza vadbe po poškodbi in vsebuje funkcionalno fazo ter fazo vrnitve v tekmovalni proces. Cilj te faze je izvajanje vseh gibalnih nalog brez bolečine, normaliziranje
koncentrične in ekscentrične jakosti zadnje lože stegna v polnem obsegu gibanja in, pri različnih hitrostih, nadaljnje izboljšanje nevromišičnega nadzora trupa in medenice, kot tudi dober nevromišični nadzor športno specifičnih gibanj (Hadžič, 2016).
Ekscentrična vadba se je izkazala za najbolj koristno pri preprečevanju ponovnih poškodb, za povečanje moči in vzdržljivosti mišice v bolj funkcionalno pozicijo. Ta princip pa je pomemben zaradi tega, ker do večine poškodb pride pri končnem delu zamaha pri šprintu, ko zadnja loža ekscentrično zavira ekstenzijo (iztegovanje) kolena. V tem delu mišica doseže svojo maksimalno dolžino, medtem ko se njena vlakna daljšajo (ekscentrični del), in zavira iztegovanje kolena, na kar mora hitro spremeniti funkcijo in začeti upogibati koleno (koncentrično) in zaradi te hitre spremembe je mišica v tem delu najbolj ranljiva.
Kako jo preprečiti?
- ogrevanje pred telesno aktivnostjo,
- vzdrževanje gibljivosti,
- počasi povečujemo intenzivnost do intenzivnosti pred poškodbo,
- prenehamo z vadbo, če začutimo bolečino v zadnjem delu stegna,
- krepitev zadnjih stegenskih mišic (priporočeno izvajati v podaljšanem položaju, kjer na mišico delujejo največje sile, zato v tem položaju najpogosteje pride do poškodbe).
Specifični cilji vadbe:
- povrniti gibljivost zadnjih stegenskih mišic poškodovane noge na prejšnjo raven,
- povrniti jakost mišic poškodovane noge v primerjavi z nepoškodovano nogo (izokinetika),
- izboljšati razmerje m. quadriceps:hamstring (spremljamo s testom izokinetike),
- povečati mišični volumen sprednjih in zadnjih stegenskih mišic,
- povečati maksimalno moč.
Luka Rajh, mag. kin.
______________________________________________
Če imate kronične, nespecifične ali specifične bolečine v hrbtenici (ledveni del, prsni del hrbtenice ali vratu), se srečujete z bolečinami v ramenih, kolkih, kolenih in vam je svetovana nadaljnja vadba pod strokovnim vodstvom, ali pa trpite za kronično boleznijo in bi radi pričeli z gibanjem, prijavite na BREZPLAČNI POSVET in skupaj bomo odkrili kaj je vzrok za vaše težave.
Viri:
Alves, A. N., Fernandes, K. P. S., Deana, A. M., Bussadori, S. K., & Mesquita-Ferrari, R. A. (2014). Effects of low-level laser therapy on skeletal muscle repair: a systematic review. American journal of physical medicine & rehabilitation, 93(12), 1073-1085.
Hadžić, V., Dervišević, E., Šimenko, J. (2016). Poškodbe zadnje lože stegna : kaj je novega?. Šport : revija za teoretična in praktična vprašanja športa, ISSN 0353-7455, 2016, letn. 64, št. 1/2, str. 180-189.