Zvin gležnja nastane, kadar se gleženj obrne ali zasuče na nepravilen način. Pri tem lahko pride do raztega ali natrganja ligamentov, ki učvrščujejo gleženjski skelet. Ligamenti pomagajo pri stabilizaciji sklepov in preprečujejo prevelika odstopanja gibanj. Zvin gležnja se pojavi, ko ligamente raztegne preko normalnega obsega giba. Večina zvinov nastane ob poškodbi na zunanjem delu gležnja.

Vzroki

Zvin gležnja nastane, ko je vaš gleženj “prisiljen” v gibanje izven normalnega obsega giba oz. je delujoča raztezna sila večja od normalne, kar lahko povzroči razteg, delno natrganje ali popolno pretrganje enega ali več ligamentov. To se običajni pojavi, ko je stopalo invertirano ali obrnjeno navznoter.
Vzroki zvina lahko vključujejo:

  • padec, pri katerem pride do obračanja gležnja
  • neroden pristanek na nogo pri skakanju ali obračanju
  • nerodno stopanje pri hoji ali teku
  • hoja ali telovadba na neravni podlagi
  • en igralec stopi na drugega med športnim dogodkom (najpogosteje pri košarki oseba, ki skoči za žogo in pri pristajanju stopi na stopalo drugega. To lahko povzroči, da se osebi, ki pristaja, obrne noga na notri)

Anatomija gležnja

Anatomija gležnja

Rizični dejavniki

  • Športna aktivnost. Zvin gležnja je pogosta športna poškodba in se pojavi pri športih, ki zahtevajo skoke, hitre menjave smeri, obračanje, rotiranje stopala, kot npr. košarka, tenis, nogomet, rokomet ali tek v naravi.
  • Neravna podlaga. Hoja ali tek po neravni podlagi ali slabo pripravljenem terenu poveča možnost za zvin gležnja.
  • Predhodna poškodba. Ko si enkrat zvijete gleženj ali imate kakšno drugo poškodbo gležnja, imate večjo možnost za ponovni zvin.
  • Slaba telesna pripravljenost. Slaba moč ali gibljivost v gležnju lahko poveča tveganje za zvin gležnja pri športnem udejstvovanju.
  • Nepravilna obutev. Čevlji, ki se ne prilegajo popolnoma ali so neprimerni za aktivnost. Prav tako čevlji z visoko peto, ki naredijo gleženj bolj dovzeten za poškodbo.

Simptomi

Razlikujejo se po resnosti poškodbe, lahko pa vključujejo:

  • bolečino, še posebej ob prenosu teže na poškodovano nogo
  • občutljivost na dotik
  • zatekanje
  • modrice
  • omejen obseg gibanja
  • nestabilnost gležnja
  • občutek pokanja ali slišen pok v času poškodbe

Kdaj obiskati zdravnika?

Zdravnika kontaktirajte, če imate boleč in zatečen gleženj in sumite, da je prišlo do zvina. Samo oskrba lahko zadostuje, vendar se je pred tem dobro pogovoriti z zdravnikom, da oceni resnost poškodbe. Če so znaki in simptomi resni, gre lahko za resno poškodbo ligamentov ali zlomljeno kost v gležnju ali spodnjem delu noge.

Zdravnika je priporočljivo obiskati:

  • bolečina je huda in ne odreagira na protibolečinsko terapijo, dvig uda in hlajenje.
  • niste zmožni hoditi ali je bolečina med hojo prevelika.
  • gleženj se ne izboljša v 5-7 dneh. Ni potrebno, da bolečina popolnoma izveni, mora pa priti do izboljšanja.
  • po 1-2 tednih je dobro poiskati strokovnjaka, ki lahko pomaga z vajami za gibljivost in moč.

Naslednji primeri nakazujejo na zlom kosti:

  • huda, neobvladljiva bolečina
  • stopalo ali gleženj je nepravilne oblike in zelo otečeno
  • nezmožnost hoje brez bolečin
  • huda bolečina ob pritisku na medialni (notranji) ali lateralni (zunanji) maleol (maleol je kostna grča na obeh straneh gležnja)

Testi

Zdravnik bo pregledal, ali gre za zlom ali hude poškodbe, ki zahtevajo takojšnjo oskrbo. Po pregledu mora biti jasno, ali ste si morda poškodovali živce ali arterije v stopalu. S testi bo določil, kateri koščeni deli so vključeni in ali gre za pridruženo poškodbo npr. Ahilove tetive.

Zdravljenje je odvisno od resnosti poškodbe. Čeprav običajno zadostuje zdravljenje doma in nekaj protibolečinskih tablet, je priporočljiv obisk zdravnika, saj lahko le tako odkrijemo, kako huda je poškodba in kakšno je priporočeno zdravljenje. Takoj po poškodbi se moramo držati načela RICE (zavarovati ud in omogočiti počitek, hlajenje z ledom, kompresijski povoji, ki zmanjšujejo otekanje in dvig ud). Takoj ko akutna faza mine, pa je potrebno začeti s funkcionalno obravnavo, ki omogoča hitrejšo in boljšo vrnitev k športu ali pa vsakdanjemu načinu življenja.

Zdravljenje zvina doma: usmerjeno je k zmanjšanju bolečine in hitrejšemu zdravljenju. Ker je za večino bolečin krivec vnetje, poskušamo le-to zmanjšati. Uporabimo protokol RICE.

Komplikacije

Neuspešno zdravljenje zvina gležnja, udejstvovanje v aktivnostih prehitro po poškodbi ali več zaporednih zvinov lahko vodi v različne komplikacije:

  • kronične bolečine v gležnju
  • kronična nestabilnost gležnja
  • artritis gležnja

Preventiva

  • ogrevanje pred aktivnostjo
  • dodatna previdnost na nestabilnih podlagah
  • uporaba opornic ali »tapov« na šibkem ali že poškodovanem gležnju
  • obutev, ki je primerne velikosti je in narejena za določeno aktivnost
  • zmanjšati nošenje visokih pet ali dvignjenih čevljev
  • neudeležba pri športih za katere nismo fizično pripravljeni
  • vzdrževanje dobre mišične moči in gibljivosti
  • posluževanje treninga za stabilnost z vključevanjem ravnotežnih vaj
  • posvetujte se s svojim zdravnikom ali s primernim strokovnjakom (npr. kineziologom) za primere krepilnih vaj po poškodbi. (Lahko nam pišete pod kontakt).

Povzetek

Večina zvinov se zdravi brez komplikacij in težav. Operacija pri blagih in zmernih zvinih ni potrebna. Občasno se zanjo odločijo pri športnikih s hudim zvinom ali pri osebah, ki imajo zelo obremenjene gležnje.

Vadba za ohranjanje gibljivosti in moči se običajno lahko prične, ko otekanje izzveni in lahko ponovno hodite brez boleči. Vedno se je pametno posvetovati tudi z zdravnikom.

Vadba po zvinu gležnja

Na začetku je potrebno poskrbeti za zadostno gibljivost gležnja in stopala, nekaj osnovnih vaj najdete v blogu »Plantarni fasciitis«.

Veliko vlogo pri preventivi pred poškodbo igra dobro ravnotežje. Posebej pomembno je, da je gleženj kot sam dovolj stabilen, da nam omogoča pravilno gibanje pri vseh aktivnostih, s katerimi se srečamo. Več o ravnotežju si lahko preberete v blogu namenjenemu točno tej temi. V njem najdete tudi veliko vaj, ki vam bodo prišle prav, če imate zvit gleženj ali poznate koga, ki se sooča s to poškodbo (»Ravnotežje«).

Princip (10-5-10) 10 minut na dan, 5 dni v tednu, 10 tednov (Oslo Sports Trauma) zagovarja ravnotežne vaje, ki jih najdete v blogu »Ravnotežje« in v spodnjem videu. Uporabljamo lahko različne pripomočke: blazina in ravnotežna plošča kot je prikazano v videu, seveda obstaja še veliko drugih pripomočkov (različne oblike ravnotežnih plošč, ravnotežnih blazin, Bosu-jev …).

Kasneje pa dodamo tudi vaje za moč (hoje po prstih, peti …), bosonogi tek po travi, ki predstavlja optimalno obremenitev invertorjev in evertorjev stopala, prav tako pa smo primorani uporabljati mišice stopalnega loka.

Po poškodbi se zviša možnost za naslednji zvin tudi nad 20%, s tem protokolom pa lahko to zmanjšamo pod 4% (možnost, ki jo imajo ljudje, ki še nikoli niso imeli poškodbe gležnja).

Ko nam zgornje vaje več ne povzročajo težav, se lahko posvetimo pravilnemu doskoku.

Nekaj primerov vaj:

Luka Rajh, mag. kin.
______________________________________________

Če imate kronične, nespecifične ali specifične bolečine v hrbtenici (ledveni del, prsni del hrbtenice ali vratu), se srečujete z bolečinami v ramenih, kolkih, kolenih in vam je svetovana nadaljnja vadba pod strokovnim vodstvom, ali pa trpite za kronično boleznijo in bi radi pričeli z gibanjem, prijavite na BREZPLAČNI POSVET in skupaj bomo odkrili kaj je vzrok za vaše težave.

Prijavite se na brezplačni posvet!