Poškodba sprednje križne vezi je ena izmed najpogostejših poškodb v športu. Kar 50% poškodb kolena predstavljajo poškodbe ligamentov, od teh slednjih skoraj 50% prizadene sprednje križne vezi (študija ”Poškodbe kolena v športu,” Bollen, 2000).
V največji meri se da poškodbam izogniti s pravilnim vadbenim programom. Vsak preventivni program za koleno bi moral vsebovati vaje za moč trupa, kolkov in nog, vadba za ravnotežje ter v vseh športih, kjer so prisotni skoki (košarka, rokomet, nogomet, odbojka…), vaje za izboljšanje tehnike skokov in predvsem pravilnega pristanka. Nekaj vaj je prikazanih v naslednjih posnetkih.
Skoki z zunanjo motnjo
Počep na boks
Počep na eni nogi – elastika vleče v varus (enako za valgus, samo druga smer)
Kljub dobri fizični pripravljenosti pa se v vseh situacijah poškodbam ni mogoče izogniti. Takrat je pomemben celoten potek – od prvega dne poškodbe do vrnitve v šport ali rekreativne dejavnosti. Popolna obravnava traja 6-9 mesecev in vključuje delo kirurga (predvsem za športnike, operacija ni nujna v vseh primerih), fizioterapevta in kineziologa. Vadba je pomembna tudi v času po poškodbi in pred operacijo.
Poškodba sprednje križne vezi
Mehanizem poškodbe sprednje križne vezi je lahko kontaktnega ali nekontaktnega značaja.
Nekontaktni mehanizem:
- najpogosteje se pojavi pri košarki in rokometu, kjer skoraj popolnoma iztegnjeno koleno nenadoma rotira navznoter ali navzven
- pri alpskem smučanju ponavadi pride do te poškodbe zaradi valgus rotacije, ko tekmovalcu »potegne« smučko nazaj, zaradi vratc ali snega, pojavi pa se tudi pri padcu nazaj, ko smučko potegne navznoter, kar privede do rotacije kolena in ACL ligamenta (ponavadi pri rekreativcih), pri tekmovalcih se podoben mehanizem pojavi zaradi predolgega skoka in pristanka na repih smuči.
Biomehanika kolena
Koleno se lahko giblje v vseh smereh na sliki.
Anatomija kolena
ACL leži intraartikulatno in hkrati ekstrasinovialno ter je sestavljena iz dveh snopov, anteromedialnega in posterolateralnega. Med fleksijo je anteromedialni napet, posterolateralni pa sproščen. Med ekstenzijo se situacija zamenja. Primarna funkcija ACL je, da stabilizira koleno in prepreči anteroposteriorno translacijo tibie, še posebej med popolno ekstenzijo kolena. Prav tako preprečuje rotacijo tibie. Preprečuje pa tudi varus/valgus položaj kolena med popolno ekstenzijo. Mišice okoli kolena, iztegovalka kolena in mišice zadnje lože pa s svojo aktivnostjo pomagajo razbremeniti vezi in s tem preprečijo prenapetost in možnost poškodbe.
Spremembe, ki se pojavijo med in po poškodbi ACL lahko vodijo v nestabilnost kolena:
- zmanjšanje mišične moči,
- slaba propriocepija in nevromišična kontrola,
- povečana možnost za poškodbo meniskusa in artrozo kolena.
Znaki poškodbe:
| Akutne | Kronične |
| Bolečina in pok | Občutek ohlapnega kolena |
| Vidno otekanje kolena | Občutek nestabilnosti |
| Težko prenašanje teže na poškodovano nogo | Bolečina in otekanje |
Zdravljenje
Uporaba metode RICE, ki pomaga pri bolečini in zatekanju, ki so posledica poškodbe. Uporabijo se lahko tudi zaščita pri hoji (opora), lahko tudi opornice (pogosteje pri PCL).
Ali vsi s strgano ACL potrebujejo operacijo?
NE!
Kdo je ne potrebuje?
- pacienti z napredovalim artritisom,
- pacienti, ki se ne ukvarjajo z aktivnostmi, kjer je ACL nujno potrebna,
- pacienti, ki niso pripravljeni opraviti post-operativne rehabilitacije.
Kdo potrebuje rekonstrukcijo ACL:
- večina pacientov,
- vsi, ki se ukvarjajo z aktivnostmi, ker je potrebna »delujoča« ACL,
- bolniki s pridruženimi poškodbami,
- mladi z zdravimi koleni.
Grafti:
- patelarni ligament ali bonetendone-bone graft (BTB),
- Semitendinosus/Gracilis (STG),
- kita m. quadriceps (QT).
V literaturi ni dokaza o tem, kateri grafti naj bi bili najboljši. Vsak ima svoje pozitivne in negativne lastnosti, zato bi se moral vsak posameznik o tem pogovoriti in odločiti skupaj s kirurgom.
Rehabilitacija (5 faz):
- Faza 1 – takoj po operaciji (0-2 tedna),
- Faza 2 – zgodnja rehabilitacijska aktivnost (2-6 tednov),
- Faza 3 – napredna rehabilitacijska aktivnost (6-10 tednov),
- Faza 4 – napredne funkcionalne aktivnosti (10 tednov-6 mesecev),
- Faza 5 – vračanje v šport (6-12 mesecev).
Faza 1 – takoj po operaciji (0-2 tedna)
- cilj je nadzorovanje bolečine in otekanja ter obnovitev obsega gibanja,
- nadzorovati vnetje z RICE, omejitev aktivnosti,
- obnovitev obsega gibanja.
Kriterij za prehod v fazo 2
- otekanje kolena je dobro nadzorovano,
- kontrola m. quadriceps, da lahko izvede fleksijo v kolku brez težav z ekstenzijo kolena,
- normalna hoja,
- obseg gibanja kolena 0-90°.
Faza 2 – zgodnja rehabilitacijska aktivnost (2-6 tednov)
V tej fazi je fokus na doseganju polnega obsega gibanja in začetnih vajah za krepitev.
- lahke teže, stacionarno kolo, izpadni koraki, počepi,
- vadba pod nadzorom.
Vaje odprte in zaprte kinetične verige
- če želimo popolnoma zmanjšati sile na ACL med vadbo za moč m. quadriceps, mora biti kot v kolenu ves čas manjši od 60° med zaprto kinetično verigo, pri odprti kinetični verigi pa je priporočeno vzdrževati kot fleksije kolena večji od 40°.
- z nadzorovanimi vajami odprte kinetične verige v podanem obsegu gibanja pričnemo v 6 tednu po operaciji. S tem povečamo mišično moč m. quadriceps, brez negativnih posledic na ACL graft.
Kriterij za prehod v fazo 3
- polni obseg gibanja v kolenu,
- normalno spuščanje in dviganje po stopnicah,
- normalno opravljanje običajnih vaj v fazi 2.
Faza 3 – Napredna rehabilitacijska aktivnost (6-10 tednov)
V tej fazi nadgrajujemo mišično moč, kjer je ostala po fazi 2. Uporabljamo tradicionalne vaje za moč v kombinaciji z dodatnim izzivom za živčni sistem: vaje z motnjami; motnjami pozornosti; vaje, ki progresivno silijo center gravitacije stran od baze opore.
Obnoviti nevromišično kontrolo: obnova mehanoreceptorjev je najbolj aktivna med 2 in 8 tednom po operaciji.
Kriterij za napredovanje v Fazo 4
Zaključitev programa za krepitev prejšnje faze, naj poteka pod nadzorom kineziologa ali fizioterapevta. Počasi se lahko osebo usmeri v ekipno telovadnico za moč (v primeru športa) oz. v normalen fitnes/gym. Moč se mora nahajati nekje 70-80% moči nepoškodovane noge. Oseba je zmožna prikazati primerno kontrola kolena z nevromišičnimi vajami.
Faza 4 – napredne funkcionalne aktivnosti (10 tedno v- 6 mesecev)
Primarni cilj te faze rehabilitacije je priprava športnika za vračanje v šport. Tek, skoki, menjave smeri so univerzalni elementi pri večini športnikov v današnjih športih, kjer si športnik najpogosteje poškoduje ACL.
Vključevati pričnemo tudi:
- koordinacijsko lestev ali simulacije teka, intervalni jogging,
- ko dosežemo 70-80% hitrosti pred poškodbo, začnemo z vajami spremembe smeri,
- poudarek na učenju doskoka, skoki na box in dodajanje pliometričnih vaj z doskoki na obeh nogah.
Kriterij za prehod v fazo 5
Zaključitev programa za krepitev spodnjih ekstremitet prejšnje faze. Zmožnost teka na 85% hitrosti pred poškodbo. Skoki in menjave smeri so izvedeni brez odlašanja, strahu ali opazne ovire.
Faza 5 – vračanje v šport (6-12 mesecev)
Subjektivno: športnik med izvajanjem gibanja in treningom ne čuti bolečine in se pri tem počuti samozavestno in brez prisotnega strahu. Gibanje izvaja lahkotno in s tekočimi menjavami smeri.
Objektivno: asimetrija med poškodovano in zdravo nogo ni večja od 10% pri izokinetičnem testiranju in različnih testih poskokov (daljina, čas, višina…).
Kriterij za vračanje k športu
Brez kakršne koli bolečine in nestabilnosti v kolenu. Obseg giba je v polnem obsegu in brez zatekanja kolena. Moč poškodovane noge je vsaj 85% v primerjavi z nepoškodovano, prav tako simetrija med sprednjo (m. quadriceps) in zadnjo verigo (hamstrings). Zmožnost opravljanja specifičnih nalog glede na športno panogo.
Luka Rajh, mag. kin.
______________________________________________
Če imate kronične, nespecifične ali specifične bolečine v hrbtenici (ledveni del, prsni del hrbtenice ali vratu), se srečujete z bolečinami v ramenih, kolkih, kolenih in vam je svetovana nadaljnja vadba pod strokovnim vodstvom, ali pa trpite za kronično boleznijo in bi radi pričeli z gibanjem, prijavite na BREZPLAČNI POSVET in skupaj bomo odkrili kaj je vzrok za vaše težave.